Semena za vzgojo kalčkov morajo biti nerazkužena in prev takšna boste našli pri nas, v posebej označenih semenskih vrečicah Bio Valentin. V vrtnih centrih Kalia so na voljo semena različnih rastlin, kot so brokoli, čebula, gorčica, grah, rdeča pesa, vrtna kreša, pa tudi poljščine - lucerna, ajda, pšenica, soja.

Vzgoja  kalčkov je enostavna in za manjše količine, ki jih bomo uporabljali doma, niti ne potrebujemo posebne opreme. Primeren je že steklen kozarec za vlaganje, v katerega damo semena in nalijemo nekaj vode. Kozarec prekrijemo s tkanino in postavimo v temen prostor, nato pa semena dvakrat dnevno splakujemo, dokler ne vzkalijo.

Posoda, kamor bomo sadili tulipane naj bo odporna na mraz, v hudi zimi pa jo moramo še dodatno zaščititi z juto, koruznico ali vrtno tkanino. Pomembno je tudi, da ima posoda drenažno odprtino za odtok vode. Tulipane v posodo sadimo nekoliko gosteje, kot v vrtu, da cvetoči dajejo izgled šopka.

Čebulice posadimo v posebne sadilne posode ali v mrežnate košare, ki voluharju onemogočajo dostop do čebulice. Na rob gredice pa lahko posadimo cesarski tulipan, saj vonj njegove čebule odganja voluharja.

Pametno načrtovanje je pomembno predvsem pri načrtovanju sajenja spomladi cvetočih čebulnic, saj jeseni v vrtu ni ostalega cvetja, po katerem bi se že lahko nekoliko orientirali.

Če želimo imeti cvetje v vrtu celo pomlad, izberemo čebulice vse od zgodnjecvetočih, kot so žafran, narcisa in jarica, pa do poznocvetočega poletnega velikega zvončka. Pomembno je tudi, da visoke čebulice sadimo bolj v ozadje, nizke pa spredaj ali pa si v vrtu naredimo kar cvetoče otočke z visokimi čebulnicami v sredini. Okrasne čebulnice bodo zelo lepo izgledale tudi v okrasnih loncih - kot šopki, če bodo posajene dovolj na gosto.

Palčke potisnemo v zemljo med rastlino in robom lončka, pri večjih loncih in koritih pa palčke enakomerno porazdelimo. Za bujno cvetoče balkonske rastline porabimo dve palčki na rastlino.

Če smo ob sajenju rastlinam dodali gnojilo z dolgotrajnim delovanjem, prvič dognojujemo šele dva do tri tedne po sajenju, s polovičnim odmerkom Valentin tekočega gnojila za pelargonije, ki je primerno tudi za ostale cvetoče rastline. Če smo pri sajenju dodajali rastlinam le osnovno gnojilo, pa začnemo dognojevati kar s celotnim odmerkom tekočega gnojila.

Pomembno je, da v vrtu gojimo vrste in sorte rastlin, ki so primerne za določena tla in klimatske pogoje ter da izberemo odporne sorte. Z rastlinami tudi kolobarimo in jih gojimo v mešanih posevkih, kjer rastline druga drugo varujejo pred različnimi škodljivci in boleznimi ter si pomagajo v rasti. Za boljšo kondicijo pa moramo rastline seveda redno zalivati in gnojiti.

Proti listnim ušem, tripsom in pršicam lahko uporabimo Eko Valentin insekticid iz naravnega piretrina, ki ga dobimo že pripravljenega ali pa v koncentratu in katerega si raztopino pripravimo sami. Podobno deluje tudi eko insekticid iz maščobnih kislin. Za zatiranje kaparjev pa lahko uporabimo eko insekticid iz ogščičnega olja.

Bramorja zatiramo zgodaj poleti z uničenjem gnezd, ki jih izkopljemo predvsem na gredah, gnojenih s hlevskim gnojem. Odraslim bramorjem nastavljamo lončke, do roba zakopane v tla, v katere padajo med nočnimi pohodi. Od naravnih sovražnikov se z bramorji rad posladka škorec.

Proti bolhaču obstajajo različna škropiva, bio vrtičkar pa bo poskrbel, da bodo tla v vrtu rahla in vlažna in že s tem zmanjšal njegov obisk. Bolhače odganjajo tudi izločki nekaterih vrtnin in zelišč, kot so solata, timijan ali špinača, zato jih sejmo v okolici ogroženih rastlin.

To je na primer žajbelj, timijan, kapucinke, gorčica, čebula, česen, rožmarin, pelin ... V vrtnih centrih Kalia je na voljo tudi mešanica semen cvetlic, katerih vonj je polžem neprijeten in jih lahko sejemo v tem času.

Najbolj znana je vaba s pivom v jogurtovih lončkih, ki jih zakopljemo ob robovih gredic.

Primerna vaba za polže je tudi vlažen časopisni papir, lesene deske, vlažne vreče ipd., pod katerimi bodo polži poiskali zavetje, mi pa jih bomo z rednim pregledovanjem odstranjevali. Od rastlin je znana vaba žametnica, zato jo pogosto sadimo na robove gredic.

To je travna mešanica PIKA, katere posebnost je ta, da ima pilirano seme. Seme je obloženo z ovojem, v katerem so hranila za boljšo začetno rast travne bilke. Razen tega ovoj omogoča enostavnejšo setev in  bolj zanesljiv vznik, seme pa ščiti tudi pred ptiči.

V senčnih predelih vrta lahko posejete travni mešanici Osoja ali Valentin shadow. Če je senca res zelo globoka, pa je najbolje, da v tistem delu posadite rastline, ki dobro uspevajo v senci, na primer hosto.

Rumene lepljive plošče so zelo učinkovite proti letečim insektom. Na primer proti hruševi osici, ki povzroča venenje in sušenje mladih poganjkov hrušk, in proti češnjevi muhi, ki povzroča črvivost češenj. Slednjo privablja prav rumena barva, zato se nalepijo na ploščo, namesto da bi dosegle rumene, zoreče češnje.

Za odstranjevanje mahu uporabimo različna sredstva,  ki so na voljo tudi v prodajalnah in vrtnih centrih Kalia. Mah se nato posuši in z grabljami ga odstranimo, prazna mesta pa dosejemo s primerno travno mešanico. Letos boste pri nas dobili kar štiri nove travne mešanice Valentin za sončne, senčne, športne in parkovne trave. Odločite pa se lahko tudi za mešanico z dodatkom glinenih mineralov, ki izboljšujejo zračnost tal ter zagotavljajo boljšo kalitev in enakomernejši vznik.

Mah v trati se navadno pojavi zaradi pogojev, neugodnih za rast trave, kot so prekisla ali pretežka tla ter pregloboka senca. Zato je pomembno, da te pogoje kar se da izboljšamo. Prekislim tlem dodajamo kameno moko, preveč težka tla prezračimo in izboljšamo z dodatkom drobnega peska in komposta, v globoko senco pa sadimo rastline, ki tam dobro uspevajo.

Tako je. Odločimo se lahko za glinene ali plastične zaboje, čeprav so slednji bolj iskani, še posebej če jih na balkonu obesimo v plastificirane balkonske košare. Pomembno je, da ima zaboj na dnu drenažne odprtine in pa, da za sajenje izberemo primerno zemljo - predlagam Valentin zemljo za pelargonije, ki je na voljo v embalaži po 70 l.

Če jih ne nameravate takoj posaditi, jih dobro zalijte in pustite na prostem, sajenja pa se lotite proti večeru. Sadike posadite skupaj z zemeljsko grudo, malo globlje, kot so rasle prej. Izjema so le sadike solate in zelene, ki jih sadimo enako globoko, sicer ne tvorijo glav oziroma gomoljev.

Sadike so v stisnjenih prstenih kockah ali gnezdih, kjer imajo veliko koreninsko grudo. In večja kot je gruda, manjši šok, bo rastlina doživela pri presajanju. Pred nakupom preverite, da so korenine in listi zdravi, kljub temu pa naj vas lise in pege, ki jih opazite na nekaterih listih vrtnin ne zmotijo, saj je to lastnost sorte. To pogosto opazimo pri nekaterih bučkah.

Glavna napaka laikov je »štucanje« in friziranje krošnje kar vse povprek. Zato je dobro, da se pred tem opravilom posvetujemo s strokovnjakom ali pa preberemo katero od poljudno napisanih knjig, ki jih dobite tudi v vrtnih centrih Kalia.

Pri rezi je pomembna natančnost, uporabljati moramo dobre in dovolj ostre sadjarske škarje, debelejše veje žagamo in vse, ki so debelejše od 1 cm tudi zamažemo s cepilno smolo. Pri višjih drevesih uporabljamo potezne škarje ali škarje z dolgimi ročaji.

Spomladi temeljito obrežemo predvsem jablane in hruške, medtem ko večino koščičarjev obrezujemo predvsem poleti, po obiranju. Pri rezi je pomembno, da pustimo na drevju pravo razmerje listnih in cvetnih nastavkov. Pri jablani je na primer potrebno približno 30 listov, da vzredijo eno lepo jabolko.

Pri tem škropljenju, ki ga izvajamo ob koncu zime, ko temperature presežejo 5°C, uporabljamo precej blaga sredstva, s katerimi zatiramo škodljivce in bolezni, ki so prezimili na drevju in jim s tem preprečimo da bi se razvijali in razmnoževali še naprej. Tako se s tem škropljenjem pogosto izognemo uporabi mnogih bolj strupenih sredstev med letom, ko na drevju mogoče že zorijo tudi prvi sadeži.

Vrtnicam spomladi odstranimo zimsko zaščito pred mrazom, to so navadno smrekove veje, nato jih pravilno obrežemo in pognojimo. Poznamo tudi specialna gnojila za vrtnice, ki vsebujejo ravno pravo razmerje hranil za lepo rast in cvetenje vrtnic. Ko rastline poženejo prve listke, jih pričnemo pregledovati za morebitne škodljivce in bolezni, saj bomo tako lahko tudi pravočasno ukrepali.

Če tal niste pognojili že jeseni, je to potrebno storiti nekaj tednov pred setvijo in sajenjem. Uporabimo mineralna gnojila z nizko vsebnostjo dušika ali pa organska gnojila. Od mineralnih je to Valentin gnojilo za zelenjavo in sadje, ki ga uporabimo tudi za prvo gnojenje sadnega drevja. Odločimo se lahko tudi za kompost z domačega vrta. V ta namen si zgradimo kompostni kup ali pa si omislimo, na primer plastičen kompostnik.

V zelenjavnem vrtu najpogosteje rastejo tri cvetlice: kapucinka, ognjič in žametnica.  Žametnica in ognjič odganjata talne škodljivce, slednji tudi polže, medtem ko kapucinka varuje rastline pred ušmi. Od zelišč bi omenila baziliko, ki v mešanem posevku ugodno deluje na rast paradižnika, in kamilico, ki izboljšuje okus zelju.

Za bolj zgoden pridelek gomolje nakalimo tako, da jih zložimo v plitve zabojčke in za mesec do dva postavimo v svetel prostor s temperaturo 12-16°C. Ko bodo klice velike približno 2 cm, takrat bodo tudi tla že dovolj ogreta, gomolje  previdno posadimo na prosto. Vznik bo tako tudi 10 dni zgodnejši in bolj enakomeren, kot če gomoljev ne bi nakalili.

Miša Pušenjak

V zaščitenem prostoru ne sadimo zimskih solat, kot je najbolj pogosto pri nas. Te morajo prezimiti na prostem, saj v rastlinjaku niso nič zgodnejše, običajno pa imajo veliko manj vitaminov in mineralov kakor tiste, vzgojene na prostem. Še več - zelo pogosto imajo preveč nitratov. Sadimo špinačo in motovilec, saj ju lahko režemo skoraj vso zimo.

V rastlinjak lahko presadimo tudi blitvo, predvsem pa sadimo predebel čebulček in drobne stroke česna. Predebel čebulček (nad 25 mm premera) namreč rad požene v cvet, drobni stroki česna pa dajo tudi drobne čebule. Zato jih posadimo v rastlinjak, plastenjak ali toplo gredo na gosto v vrsti in jih zelo hitro pulimo kot mlado čebulo ali mladi česen. To imamo skoraj vsi Slovenci zelo radi.

Če pa nam ostane še kaj prostora, posejemo pšenico ali ječmen. Tako zemlja pozimi ne bo gola, v zgornji plasti zemlje pa bodo korenine žitaric zadržale tudi vsa hranila, ki so ostala od poletne zelenjadnice. Spomladi žito podkopljemo kot rastlino za zeleno gnojenje.

Priprava zemlje

Nazadnje na zimski počitek pripravimo tudi zemljo. Zelo dobro bi bilo dati zemljo v analizo, saj je dobro vedeti, kaj je v zemlji in kako gnojiti naprej. Nekaj gredic prekopljemo in pognojimo s hlevskim gnojem, vsaj eno gredico posejemo z žitom, če nismo že prej sejali rastlin za zeleno gnojenje. Vsaj dve gredici pa pustimo nepognojeni; na njih bomo v naslednjem letu pridelali čebulo, spomladanski česen (če nismo sadili jesenskega) in stročnice. Sicer pa lahko česen še vedno sadimo. V Sloveniji smo lahko zelo ponosni, da imamo svojo avtohtono sorto Ptujski jesenski, ki je odlične kvalitete.

Poskrbimo tudi za majhne prijatelje iz narave

Na vrtu postavimo krmilnice, kjer bodo ptice pevke našle hrano pozimi. Da se bodo navadile na krmilnice, jih po malem hranimo že sedaj. Pri tem lahko porabimo tudi domače seme cvetlic enoletnic. Skoraj vse seme je pozimi užitno za naše ptičke. Za sončnice tako vemo, vendar je užitno tudi seme črnike ali nigelle, seme aster, semena ognjiča, različnih trav in še mnogih drugih enoletnic. Tudi seme dvoletnic: Althee ali laškega sleza in trajnic: ameriškega slamnika in ostalih rudbekij je prava poslastica za ptice pozimi. Zato najprej porežemo suhe veje z semenom, preden rastline populimo in damo na kompost. Zvežemo jih v šopke. Najboljše bi bilo, da bi uporabili naravno rafijo. Nato te šopke posušimo v zaprtih in zračni prostorih. Sedaj jih obesimo na veje, na balkonsko ograjo, na okna, tja, kjer jih bodo ptice našle. Tako bomo tudi to seme dobro izkoristili in ga ne bomo odvrgli na kompost ali v smeti. Ptice nam bodo hvaležno povrnile našo skrb poleti, ko bodo poskrbele za številne škodljive žuželke, ki uničujejo naše okrasne rastline, vrtnine in sadno drevje. Ne pozabite tudi, da ptice ob suhem semenu potrebujejo tudi vodo, zato jim nastavite tudi posode z vodo. Ptičje kopeli so v tujini sestavni del okrasnega vrta, pri nas pa jih še premalo poznamo in uporabljamo.

Vrtnice v posodah prenesejo brez zaščite temperaturo do -2°C, v močnejšem mrazu pa prenesemo posodo v neogrevan prostor, stran od okna. Pozimi vrtnice v posodah tudi manj zalivamo in jih ne gnojimo.

Krompir bo zelo dobro uspeval v družbi s hrenom, saj mu bo ta izboljševal okus, s svojim vonjem pa bo odgnal tudi kakšnega koloradskega hrošča. Kljub dobremu vplivu mešanih posevkov pa moramo skrbeti za posevek krompirja tudi s pravilno nego - gnojenjem in varstvom pred škodljivci in boleznimi. Pripravke boste našli tudi v vrtnih centrih Kalia.