Semenarna Ljubljana posluje kot proizvodno, veleprodajno in maloprodajno semenarsko podjetje že preko 100 let. Do razpada Jugoslavije je bila prepoznavna kot proizvajalka in grosistka semen, v maloprodaji pa je bila znana po manjših prodajalnah (največja je bila na Gosposvetski cesti v Ljubljani in ni presegala 200 m2), kjer je prodajala v glavnem semena iz lastne proizvodnje in trgovsko blago, male živali in hrano zanje ter nekaj agrotehničnih pripomočkov. Število prodajaln po Jugoslaviji se je vrtelo okrog 100. Razpršene so bile po celotni državi ter poslovale v okviru 10 samostojnih poslovnih enot skupaj z veleprodajo in samostojnimi kadrovskimi službami. Upravniki samostojnih poslovnih enot so se mesečno sestajali na kolegijih v Ljubljani in poročali o prodaji. Največ maloprodajnih enot je bilo v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter Srbiji, manj pa na Hrvaškem in v Makedoniji.

Ob koncu 90-ih let so se že pojavljala resna trenja v nekdanji skupni državi in potrebno je bilo razmišljati o drugačnem konceptu preživetja Semenarne Ljubljana. Poleg tega je bilo slutiti denacionalizacijo, ki je za Semenarno Ljubljana pomenila izselitev iz obstoječih lokacij. Vodstvo podjetja je bilo dovolj evropsko usmerjeno, da je zaznalo, da bo potrebno za preživetje podjetja na manjšem teritoriju postaviti povsem nov koncept v smislu razširitve programa prodaje, predvsem v smislu urejanja bivalnega okolja.

Leta 1986, ob 80-letnici Semenarne Ljubljana, je bila otvoritev novih prostorov »Proizvodno oskrbnega centra na Rudniku« v Ljubljani, v katerem so bili proizvodni in skladiščni prostori, ter maloprodajni kiosk, ki je leta 1994 prerasel v prvi vrtni center KALIA na površini ca. 2000 m2.

Vrtni center je imel strukturo prodajnih prostorov podobno kot danes. Tudi prodajni program je bil podoben današnjemu, saj je obsegal pet programov (vrtnine, poljščine, agrokemija s kmetijsko apoteko, zoo in program vrtne tehnike). Bil je prvi pravi vrtni center v Sloveniji.

Že prvo leto poslovanja je bilo zelo uspešno in je preseglo vsa pričakovanja. Obiskalo nas je preko 100.000 kupcev, ki so se radi vračali. To je bilo obdobje, ko je kulturna raven in finančna moč Slovencev hitro rasla, po vzoru Zahodne Evrope pa so dajali tudi čedalje večji pomen urejenemu bivalnemu okolju.

Uspešno poslovanje prvega vrtnega centra Kalia nam je dalo pogum za odpiranja naslednjih. Tako smo leta 1996 odprli drugi večji vrtni center Kalia v BTC-ju v Ljubljani, leta 1999 tretjega v Mariboru, leta 2000 četrtega v Murski Soboti in leta 2001 v Celju. Seveda pa so v tem času še vedno poslovale trgovine in manjši vrtni centri Kalia.

Veriga vrtnih centrov je bila čedalje močnejša in v letu 2001 smo izdelali novo celostno podobo KALIA ter jo registrirali pod storitveno blagovno znamko. To je zahtevalo mnogo širši asortiman , predvsem na »zelenem« delu, ki ga bivše industrijske prodajalne Semenarne Ljubljana niso tržile.

Iz leta v leto se blagovna znamka razvija in starim večjim in manjšim vrtnim centrom Kalia se pridružujejo novi, tudi izven meja Slovenije.

Zapisala: Mihaela Uhan