Trajnice in grmovnice za senco

Vsak vrt mora imeti tudi nekaj sence, da se umaknemo pred poletno vročino in odpočijemo glavo. Senca pa je lahko tudi »problem«. Kaj storiti s kotički, ki jih sonce nikoli ne »pogleda« ali pa se jim skromno nasmehne le za kakšno urico na dan? Ne moremo jih kar pustiti prazne, a za kaj takega tudi ni pravega razloga. Sencoljubnih rastlin je več kot dovolj, da senčne kotičke pestro zasadimo.

Trajnice

Kohov svišč (Gentiana acaulis) je zimzelena trajnica, ki cveti maja, lahko še junija. V višino doseže komaj 10 cm. Uspeva v senci in polsenci ter v rodovitnih tleh. Rad ima normalno vlažna tla, prenese pa tudi bolj mokro zemljo. Sadimo ga na vrtne grede, grobove, v večje posode, na škarpe in skalnjake. Na manjši površini nadomesti vrtno trato.

Veliki zvonček (Leucojum aestivum) ima rad senčno lego in vlažno prst. Cveti na na začetku pomladi, ko smo še toliko bolj pozorni na vsak cvet. Posadimo ga lahko tudi v večje posode in skalnjake.

Hoste ali funkije  so priljubljene trajnice za polsenco in senco. Krasijo s širokimi listi, ki so pri nekaterih vrstah in sortah tudi skodrani, sicer pa zeleni ali različno pisani. Poleti tudi cvetijo. Sadimo jih lahko tudi v zelo vlažno prst na gredice, ob ribnike… in v večje posode.

Vrtni kresnici (Astilbe arendsii) prijajo delna ali popolna senca in dovolj vlažna, rodovitna tla. Cveti od julija do septembra. V višino zraste 60 do 80 cm visoko. Posadimo jo lahko tudi v večja korita, sicer pa je bolj pogosta na senčnih gredicah. Cvetje vrtne kresnice sodi tudi v vazo.

Pahisandra (Pachysandra terminalis)  je odlična trajnica za prekrivanje tal na senčnih in polsenčnih legah.V višino zraste približno en pedenj visoko. Čeprav aprila tudi zacveti, je ne sadimo zaradi cvetja, pač pa za prekrivanje tal.  

Okrasne grmovnice

Navadne hortenzije so priljubljene in bogato cvetoče grmovnice, ki dobro uspevajo v svetli senci. Vročih sončnih leg se izogibamo, saj se rastline težko spopadajo z vročino in sušo. Sadimo jih v mešane grede (predvsem skupino “resastih” hortenzij), a lahko tudi posamič kot atraktivno zasaditev. Cvetijo od julija do septembra. Še pozimi pa so zanimiva posušena okrogla socvetja (pri skupini “kuštravih” hortenzij).

Rododendroni in azaleje

Težko bi našli bolj primerne grmovnice za senčno in polsenčno rastišče kot so rododendroni in azaleje. Vzgojenih je veliko okrasnih vrst in sort, ki se razlikujejo po času cvetenja, obliki in barvi cvetov, po višini rasti itd. Nekatere so zimzelne, druge listopadne. Zimzeleni grmički so ponavadi manjši in dosežejo višino od slabega pol metra do dober meter. Listopadni grmi  pa so večji in v višino lahko merijo tudi več metrov. Nekatere sorte rododendrona, predvsem tiste z nižjo rastjo, se uvrščajo med azaleje (Azaleae), razločevanje med enim in drugim pa je zelo težko. Redke tovrstne grmovnice cvetijo že februarja, marca in aprila. Največ je tistih, ki se v cvetje odenejo maja in junija. 

Rododendroni in azaleje ne uspevajo na polnem soncu, saj se že v naravi skrivajo pod krošnjami višjih dreves. Prija jim polsenca in senca,  ki jih varuje pred opoldanskim soncem. Ne smemo pozabiti, da zahtevajo kislo prst. Za polno cvetenje potrebujejo kislo  (pH okoli 5,5), humozno, odcedno in zračno zemljo. Tla nad koreninami vsako leto znova pokrijemo, oziroma zastremo s šoto ali iglicami. Zastirka varuje plitke korenine poleti pred izsušitvijo, pozimi pa pred mrazom. V sušnem obdobju moramo grmičke in grme tudi zalivati. Če so tla v vrtu neprimerna, sence pa imamo dovolj, oblikujemo dvignjeno gredo, ki jo napolnemo z mešanico kisle prsti ali pa grmovnico posadimo v večji lonec. V zadnjem primeru lahko izbiramo med nizkorastočimi sortami.

ma