Oljne buče

Buče najbolje uspevajo na globokih humusnih, odcednih, zračnih peščeno-ilovnatih do ilovnato-peščenih tleh z grudičasto strukturo. Reakcija tal naj bo nevtralna do rahlo bazična, vsekakor ne sme biti manjša od pH 6. Najboljša rastišča za buče so ravnine in prisojne lege. Buče so precej odporne proti suši, največ vlage pa potrebujejo v začetnem obdobju rasti in razvoja.

Priprava tal in setev

Tla za buče pripravimo v jeseni, do globine 25 cm. Brazde naj bodo čez zimo odprte, da lahko učinkovito delujeta mraz in voda. Spomladi branamo takoj, ko nam to dopuščajo talne razmere. Njivo na grobo pripravimo v začetku aprila, da vzpodbudimo kalitev plevelov. Pred setvijo obdelamo do drobno grudičaste strukture. Optimalni čas setve buč je od 25. aprila do  15. maja. Za začetno rast je potrebna temperatura zraka od 12 do 15 oC in temperatura tal od 10 do 12 oC. Setev po 15 . maju je lahko prepozna, ker morajo do spravila semena v plodovih popolnoma dozoreti.

Setev buč redko opravimo ročno, običajno jo izvedemo s pnevmatsko sejalnico za koruzo. V primeru ročne setve sejemo na razdaljo 1 m x 1m. Pri takšni setvi porabimo 3 do 4 kg semena/ha. Pri strojni setvi sejemo na medvrstno razdaljo 1,4 ali 2,1 m. Razdalja v vrsti naj bo 40 do 60 cm, torej največja, kar jo omogoča sejalnica. Pri strojni setvi porabimo 6 do7kg semena/ha. Optimalne pridelke dosežemo pri 10.000 do 15.000 rastlinah/ha. Sejemo na globino 1,5 do 3 cm, v lažjih tleh lahko nekoliko globlje. Nakaljeno seme posejemo le ročno.

Za setev uporabimo zdrav sadilni material, da se izognemo virusnim boleznim. Odlična je avtohtona sorta SLOVENSKA GOLICA.

Oskrba posevka

Jeseni buče pognojimo s 30 do 40t hlevskega gnoja/ha, ki ga zaorjemo. Mineralna gnojila s fosforjem in kalijem zadelamo v jeseni ali pomladi pred setvijo.

Če upoštevamo hranila, ki smo jih dodali s hlevskim gnojem in je potrebno glede na analizo tal oljne buče gnojiti še s fosforjem in kalijem, razdelimo količino potrebnih hranil na dva obroka. Dve tretjini fosforjevih in kalijevih gnojil dodamo jeseni, eno tretjino pa ob setvi.

Za optimalno oskrbo z dušikom je potrebno na lažjih tleh skupno 200 kg N/ha, ki ga dodamo v treh obrokih: ob setvi 60 – 80 kg/ha, v fazi popkov 100 kg/ha in po potrebi čez 14 dni še 40 kg/ha. Na težjih tleh se priporoča gnojenje z dušikom samo v dveh enakih obrokih, ob setvi in v fazi popkov.

Če so tla prekisla (pH manjši od 6), je nujno apnenje. Izvedemo ga jeseni in sicer zaorjemo ali vdelamo v tla z grebači 1000 do 2000 kg CaO/ha. Če apnimo spomladi, moramo apniti vsaj mesec pred setvijo. S kolutasto ali peresasto brano zadelamo v tla do 1200 kg/ha CaO.

Spravilo

Plodovi buč morajo biti pred spravilom popolnoma zreli. Glede na vremenske razmere in dolžino rastne dobe posamezne sorte oziroma hibrida dozorijo običajno v septembru. Buče so zrele, ko postanejo značilno rumene barve (razen na senčni strani, kjer so zeleno-rumene progaste) in imajo votel glas. Listi so v tem stadiju rumeni, bučevina porjavi in se posuši, bučnice pa se dobro ločijo od mesa. S spravilom ne smemo predolgo čakati, ker nam zgodnji mraz in vlaga povečajo občutljivost za zimsko shranjevanje.

Nasprotno pa je seme nedozorelih oljnih buč majhno, vsebuje manj maščobnih olj, olje se pozneje hitro kvari. Zato je pomembno tudi, da pred spravilom odstranimo z njive nedozorele plodove. Ročno spravilo buč lahko začnemo prej, strojno pa pozneje. Pri ročnem spravilu dosežemo večjo kakovost in količino semena, vendar je trebljenje buč zelo zamudno. S kombajnom odstranimo semena od mesa strojno na njivi, pozneje pa jih operemo.

Sušenje in skladiščenje

Seme buč je obdano s sluzjo, ki jo moramo pred sušenjem odstraniti. Bučnice operemo z vodo pod nizkim tlakom, da ne poškodujemo povrhnjice semena. Nato jih odcedimo. Bučnice je potrebno čim prej posušiti, da se ne pokvarijo. Sušimo jih pri temperaturi od 60 do 70 oC. Če bomo bučnice uporabili za setev, jih sušimo na temperaturi do 45 oC. Manjše količine semena lahko sušimo v krušni peči ali na ne preveč vročem soncu, uporabimo lahko tudi sušilnice za sadje in zelišča. Pridelek mokrih semen je 2 do 2,5 t/ha, suhih 0,8 do 1 t/ha, pri ekološki pridelavi pa tudi za polovico manjši. Vsebnost vlage v semenih pri shranjevanju ne sme biti večja od 10 %.

do