Kompost - gnojilo z domačega vrta

Eno prvih pomladnih opravil je  čiščenje vrta, takrat pa se začne tudi “gradnja” kompostnega kupa in zorenje komposta.

Za kompost lahko rečemo, da je osnovno gnojilo vsakega vrtičkarja. Dodajamo ga praktično vsem vrtninam že ob jesenskem prekopavanju, ko ga je tudi naveč na voljo. Tekom sezone nam zori nov kompost, saj na kup stalno dodajamo rastlinske ostanke z vrta, za boljše zorenje pa tudi pospeševalce kompostiranja. Če nimamo prostora za kompostni kup, si lahko omislimo tudi plastični, leseni ali žičnati kompostnik.

Kompostni kup v vrtu
Kompostni kup začnemo graditi takrat, ko imamo na voljo dovolj organskih odpadkov. To je lahko v jeseni, ko pospravljamo zelenjavo in čistimo vrt ali pa spomladi. Kup naj stoji v polsenci, zaščiten naj bo pred vetrom, soncem in dežjem. Koristno je, če je prostor rahlo nagnjen proti jugu. Na ta način bo odvečna voda lažje odtekala, kup pa bo tudi enakomerneje ogrevan, kar bo pospeševalo razpadanje organskih snovi s pomočjo mikroorganizmov. Segrevanje je odvisno tudi od velikosti kupa: če je kup premajhen, se bo toplota prehitro izgubljala v zrak in mikroorganizmi je ne bodo uspevali nadomestiti, zato je najboljša velikost kompostnega kupa vsaj 1 m3 - kvadratni meter površine in meter višine.

Nekaj napotkov za postavitev kompostnega kupa
V začetku izkopljemo na osnovni ploskvi 10 do 20 cm globoko jamo, ki jo do višine tal napolnimo z vrtno zemljo. Dobro je, da zemljo predhodno delno pomešamo s peskom, za boljše odtekanje vode. Čez zemljo damo nekaj grobega materiala, na primer veje, da bo do kupa nemoteno dotekal zrak. Svež material nato nalagamo v plasteh po 20 cm, med njimi pa lahko potresamo plasti zemlje, pospeševalcev kompostiranja in kamene moke, ki bogati življenje v kompostu in odpravlja neprijetne vonjave. Kot zadnja je na vrhu kompostnega kupa plast zemlje, šote ali slame.

Hrana mora biti pestra
Na kompost dajemo organske odpadke iz vrta in iz kuhinje. Da bo kup dovolj zračen, moramo vse večje organske odpadke razrezati čimbolj na drobno.  
Organski odpadki: 
Z vrta je to pokošena trava, zdravi ostanki zelenjave in sadja, listje, cvetovi, plevel, ki ne semeni. Vsi ti odpadki hitro preperevajo. Daljše kompostiranje potrebujejo na primer vejice od obrezovanja (pred kompostiranjem jih narežimo), žagovina ali lubje.
Iz kuhinje lahko kompostiramo ostanke hrane, na primer sadje, zelenjavo, kavno usedlino, ribe, bombažne in volnene odpadke, prah, papir in podobno.
Česa ne kompostni kup ne odlagamo:
Na kompostni kup ne sodi steklo, porcelan, plastika, pločevinke, guma, živalski in človeški izločki, nekatere okužene rastline, plevel, ki semeni ... Paziti moramo, da na kompostni kup ne damo rastlin, okuženih z golšavostjo kapusnic, saj ta bolezen preživi visoke temperature, ki se tvorijo v začetku kompostiranja. 
Pospeševalci kompostiranja 
Kompostu dodajamo tudi snovi, s katerimi aktiviramo delovanje mikroorganizmov.

Kdaj je kompost zrel
Na hitost tvorbe komposta vpliva predvsem toplota zraka. Poleti zato kompost dozori že po dveh mesecih, v hladnejših obdobjih pa bomo dobili zrel kompost po približno šestih mesecih.
Kompost je zrel, ko se organski odpadki predelajo v rjavo-črno grudičasto prst z vonjem po gozdni prsti iz listja.