Okusna endivija

Endivija spada v isti rod kot radič, na katerega spominja tudi s svojim grenkim okusom, čeprav je na videz bolj podobna solati. Tudi osvežilna je in hranilna.

Sejemo jo poleti, s pričetkom po najdaljšem dnevu in nadaljevanjem še vse v julij. S tako pozno setvijo bo šla kaseje v cvet, vendar pa poletje zahteva tudi posebno skrb, saj moramo zaradi plitvih korenin skrbeti za redno in zadostno zalivanje. Koristno je tudi prekrivanje tal med rastlinami s pokošenimi travnimi ostanki, slamo ali plevelnimi listi, ki bodo ohranjali tla dlje časa vlažna. Endivijo sejemo tudi spomladi in sicer februarja in marca v zaprt prostor, aprila in maja pa jo presajamo na prosto.

Priprave na setev in dobri sosedje

Za rast endivije so najboljša peščeno ilovnata, dobro odcedna vrtna tla, ki jih pred setvijo, oziroma presajanjem obogatimo z zrelim kompostom. Medvrstna razdalja med rastlinami naj bo 30 do 45 cm, razdalja v vrsti pa 20 do 30 cm. Pri direktni setvi na prosto moramo rastline redčiti. Endivija bo najbolje rasla v družbi fižola, pora in kapusnic, medtem ko ji peteršilj in zélena nista prijetna soseda.

Tudi polži jo imajo radi

Mlade rastlinice radi objedajo polži. Proti njim na več koncev gredice vkopljemo jogurtove lončke, v katere po dnu nalijemo pivo. Vonj po pivu bo polže privabil, rešitve iz lončka pa ne bo več. Učinkovito je tudi potresanje kamninske moke okrog gredice ali nastavljanje posebnih vab za polže. Slednje bomo dobili v kmetijskih apotekah.

Beljenje listov

Z določenim obdobjem prekrivanja notranjih listov, ti postanejo svetli, bolj krhki in prijetnejšega okusa, saj so zeleni listi precej grenki. Belimo tako, da  zunanje liste dvignemo in čvrsto privežemo okrog notranjih ali pa rastlino prekrijemo z lončkom, ki mu zapolnemo drenažno odprtino, da skoznjo ne bi prodirala svetloba. Lonček mora biti dovolj velik, sicer bo rastlina pod njim pričela gniti. Lahko pa celo rastlino presadimo v lonček, ki ga postavimo v temno klet in po potrebi še dodatno prekrijemo.

Jeseni, po dveh do treh tednih, je rastlina navadno že dovolj obeljena. Tako bomo dobili obledele liste prijetnega okusa, ki pa so med beljenjem izgubili tudi precej hranil. Za bolj zdravo solato iz endivije pustimo torej nekaj rastlin neobeljenih. Če pa so nam zeleni listi vseeno preveč grenki, jih lahko tudi skuhamo.