Špinača z vrta

Špinačo sejemo spomladi in jeseni na prazne gredice ali na prazna mesta med že rastočimi vrtninami. Dobro bo rasla med bučkami, ki ji bodo v poletni vročini dajale tudi zaščito pred soncem. V avgustu in septembru špinačo posejemo na gredice, s katerih smo pobrali fižol in čebulo. Z vonjem bo špinača odvračala škodljivce, predvsem bolhače. V vrtu lahko njene liste uporabljamo kot zastirko, ki bo gola tla varovala pred neugodnimi vremenskimi vplivi, korenine pa puščajmo v tleh.

Vročine ne mara

Špinača ima rada bogata, humusna in dobro odcedna tla. Rastišče naj bo primerno vlažno in ne pregnojeno s svežim hlevskim gnojem. Ker ne prenaša vročine, sejemo špinačo zgodaj spomladi ali pa od srede avgusta do začetka oktobra na sončni ali delno senčni del vrta. Da bomo imeli špinačne liste stalno na voljo, jo sejemo postopoma v dvotedenskih intervalih.

Špinačo sejemo direktno na prosto ter vsako leto z na novo kupljenim semenom, ki bo tudi najbolje kalivo. Sejemo jo na razdaljo 20 do 30 cm med vrstami in v globino 2-3 cm. Pozno poletne in jesenske setve ob močnejšem mrazu prekrijemo z vrtno tkanino. Kasneje mlade rastline redčimo v vrsti na razdaljo 3-5 cm.

Mešani posevki s špinačo in primerni sosedje

Spomladi bo špinača dobro uspevala v mešanem posevku z grahom, jeseni pa s kodrolistnim ohrovtom ali porom. Dobri sosedje so ji tudi korenček, kumare, paradižnik in peteršilj.

Nega med rastjo

Rastline pričnemo obtrgovati, ko razvijejo pet listov. Med rastjo je pomembno odstranjevanje plevela, rahljanje tal in dognojevanje. Pri pretirani in nepravilni uporabi gnojil se lahko v rastlini pričnejo kopičiti nitrati. Temu se izognemo tako, da ne jemo listnih pecljev, da špinačo uporabljamo neposredno z vrta ter da je že kuhane ne pogrevamo. Pomembno je tudi harmonično gnojenje, tako da je v tleh dovolj kalija in klora in ne preveč dušika.