Nasvet za jesensko sajenje česna

Za sajenje izberemo stroke iz čebulic, ki imajo pravilno obliko, so zdrave, cele, velike in čvrste. Stroki ne smejo biti poškodovani, predvsem moramo paziti, da ne poškodujemo stebla stroka (ploščati del), saj v tem primeru zrase manj korenin, s tem pa se zmanjša tudi pridelek. Pri sajenju česna ni pomembna samo velikost strokov, temveč tudi velikost čebulice.  Pri sajenju vedno izberemo večje stroke, ker bodo pridelali največje glave.

Sajenje česna

Optimalna razdalja med rastlinami je odvisna od sorte in od zaželenega pridelka. Če želimo pridelati velike čebulice, moramo zmanjšati število rastlin na površini. Primerna razdalja med rastlinami je 10 cm v vrsti in med vrstami. Pri večjih medvrstnih razdaljah  se lahko pojavi več plevela, kar za česen ni ugodno, saj raste počasneje kot plevel.  Globina sajenja česna je od 2-8 cm, odvisno od velikosti stroka.

Kdaj sadimo

Če posadimo česen prezgodaj,  namreč obstaja večja možnosti izpada pridelka zaradi bolezni. Poleg tega se pri zgodnjem sajenju pojavi prehitra jesenska rast in posledično poškodbe zaradi morebitnega snega. Čeprav spomladi rastline nadaljujejo z rastjo, lahko poškodbe vplivajo na kakovost in odpornost proti boleznim.  Če posadimo česen prepozno, lahko pride do dehidracije in zgube energije stroka. Koreninski sistem se ne razvije pravilno, zato rastline niso odporne na nizke temperature in lahko propadejo.

Optimalni čas sajenja je 4 do 6 tednov preden tla zmrznejo, saj s tem omogočimo česnu dovolj časa, da razvije koreninski sistem. Pri ugodni prezimitvi pomaga tudi prekrivanje tal (mulčenje). Koledarsko, sadimo česen v Sloveniji oktobra in do začetka novembra. Pri spomladanskem sajenju česna, v marcu, dobimo nekoliko manjše pridelke kot pri jesenskem.

Prekrivanje gredic

S primernim prekrivanjem (mulčenjem) gredic uravnavamo temperaturo in vlago tal ter preprečimo erozijo zaradi dežja. Prekrivka ne sme biti predebela, saj se v tem primeru tla spomladi ogrevajo počasneje, prav tako pa v tleh zastaja voda, kar lahko povzroči gnitje čebulic. Prekrivka ne sme biti preveč lahka, niti preveč težka, da tla normalno dihajo. Priporočljiva je sveže pokošena trava, ki ne semeni, pa tudi slama ali suho listje.  Trava v jeseni doda tlom tudi dušik, tako da pomaga pri gnojenju.

Zalivanje česna

V obdobju rasti potrebuje česen okoli 900 mm vode, ki mora biti enakomerno razporejena skozi celotno obdobje. Če je padavin premalo, je potrebno zalivanje. Posevek zalivamo zjutraj ali dopoldne, tako da se do večerja listi osušijo. S tem zmanjšamo možnost okužbe listov. Če po sajenju ni napovedan dež, je takrat priporočljivo zalivanje, saj s tem zagotovimo dovolj vlage v prvi fazi rasti, ko se razvijajo korenine. Če gredo namakamo, moramo paziti, da tla niso preveč vlažna, saj v primeru zelo nizkih temperatur vlažna tla zmrzujejo hitreje kot suha. Z zalivanjem prenehamo 2-3 tedne pred spravilom. Poskrbeti moramo, da bo do spravila greda suha in brez plevela, sicer bo plevel česnu odvzemal vlago, ki jo potrebuje za polnjenje čebulic, s tem pa bo tudi pridelek manjši.

Gnojenje česna

Gnojenje je odvisno od vrste tal in od obstoječe vsebnosti hranil v tleh. Pred sajenjem gnojimo z fosfornimi in kalijevimi gnojili, nato pa med rastjo še trikrat dognojujemo z dušikovimi. Zadnjič gnojimo, ko imajo rastline približno 10-11 listov. Pri gnojenju bodimo zmerni. Če tla vsebujejo preveč hranil, bomo imeli na koncu obilen pridelek listja in zelo majhne glavice. Organska gnojila dodajamo vsaj 30 dni pred sajenjem. Hlevski gnoj ni priporočljiv, saj lahko povzroči gnitje strokov.

Kolobar

Na gredi s česnom kolobarimo na 4-5 let, torej v tem času za česnom ne sadimo tudi pora, šalotke ali čebule. Za česnom je priporočljivo saditi solato ali paradižnik. Lahko se odločimo tudi za setev rastlin za zeleno gnojenje, predvsem so priporočljivi oljna redkev, krmna ogrščica in bela gorjušica, ki odganjajo talne ogorčice (nematode).  

Spravilo pridelka

Zrelemu česnu se pričnejo sušiti vrhovi listov, listi se razbarvajo in poležejo. Če s pobiranjem preveč odlašamo, listi razpadejo in pred čiščenjem čebulice stroki ogolijo. Optimalni čas za pobiranje je, ko je vsaj še 5-7 listov delno zelenih. Za lažje pobiranje tla predhodno z vilami zrahljamo. Pri spravilu bodimo previdni, da ne poškodujemo čebulice, saj so ranjene rastline bolj dovzetne za razne okužbe. Česen damo nato v senco, pod streho, v zračen in suh prostor, kjer ga do 4 tedne sušimo. Posušenemu česnu odstranimo korenine in listje (odrežemo ga 3 cm nad čebulico) ter ga uskladiščimo. V skladišču česen lahko hranimo 4 do 6 mesecev.

Shranjevanje česna

Če želimo skladiščiti česen 4-5 mesecev, je dovolj da ga skladiščimo na temperaturi 20°C v senci, pod streho, v zračnem in suhem prostoru. Hranimo ga v mrežastih vrečah, košarah ali pa ga spletemo v šope in obesimo. Stroke lahko cele ali narezane tudi zamrznemo, obstajajo pa še načini shranjevanja v kisu, olju, s soljo. Lahko ga shranjujemo tudi posušenega, zmletega in podobno.

NOVA SORTA česna iz Semenarne Ljubljana

ČESEN PRIMORSKI

Primeren je za sajenje jeseni in spomladi, zanj je značilno, da požene cvetno steblo okoli katerega so enakomerno porazdeljeni stroki. Čebulico pokrivajo umazano beli luskolisti, stroki so obdani z rdečkasto povrhnjico. Meso je aromatično. Skladišči se do pozne pomladi.