Z obrezovanjem ohranjamo trajno vitalnost in rodnost sadnega drevja. Potreba po rezi se nam jasno pokaže naprimer tedaj, ko sadno drevje le bujno raste, cveti in rodi pa skoraj nič. Enako velja tudi, ko ostarelo drevo skorajda ne prirašča več, cveti pa obilno in rodi ogromno drobnih plodov v gosti krošnji.
Vrste rezi
- rez ob sajenju: vrh prikrajšamo na približno 30 – 40 cm in odstranimo najnižje predčasne poganjke
- rez za rodnost (intenzivno sadjarstvo), ki vključuje tudi poletno rez z redčenjem plodov
- korekturna rez (domače sadjarstvo)
- poletna rez
- pomlajevalna rez (starejše drevje); pri velikih kmečkih drevesih na sejancih moramo paziti, da iz njih ne napravimo bonsajev. Veliko drevo mora kljub rezi ostati veliko
Čas rezi
Klasična meseca rezi jablan in hrušk sta februar in marec, pa tudi aprila, ko drevje že cveti, ne bo nič prepozno. Februarja in marca je »les« v fazi pred brstenjem zato lepo razločimo rodne in lesne brste. Kdor jablan in hrušk ne utegne porezati spomladi, lahko to stori že v jeseni, ko odpade večina listja.
Koščičarje režemo bolj malo - predvsem jim veje izrezujemo, s čimer postane krošnja bolj zračna in osvetljena, zato naj bo primerno razprta. To storimo od cvetenja do obiranja. Tedaj se rane, ki rade smolijo, hitreje celijo. Previsoki in pregosti češnji odstranimo lep del vrha prav ob obiranju, poseg pa bo blažji, če bo postopen v več zaporednih letih.
Pri zelo bujno rastočem drevju obrezujemo čim kasneje. Dobrodošla bo tudi poletna rez, ko odstranimo vsaj bohotivke iz vrha krošnje.
Tehnika rezi
Pri rezi je potrebna natančnost, zato ne puščajmo štrcljev odrezanih vej. Še slabše je, če režemo preveč v živo. Običajno je na mestu izraščanja veje iz debla lepo viden nekakšen ovratnik. Tu je tkivo zelo aktivno. Če odrežemo tik ob njem, se bo rana v nekaj rastnih sezonah zacelila, da ne bo videti sledu rezi. Uporabljajmo dobre sadjarske škarje, ki niso strižne in imajo le eno rezilo. Zelo praktična je žagica z dvojnim rezilom. Ta odžaga tudi debelejše veje, rano pa pusti gladko.
Vsaj večje rane zamažemo s cepilno smolo. Naravnejše so smole na podlagi čebeljega voska. Na voljo pa so tudi paste, ki vsebujejo fungicid.
Pri rezi višjih dreves so zelo dobrodošle potezne (teleskopske) škarje z dolgo vrvico in palico. Ko smo v sami krošnji, pa si lahko dobro pomagamo z močnimi škarjami, ki imajo dolge ročaje. Zapomnimo si, da pri rezi skorajda ne krajšamo poganjkov. Krajšanje – »štucanje« in friziranje krošnje povprek je glavna napaka, ki jo nekateri delajo pri obrezovanju drevja. Vse kar odrežemo, če le ne gre za izrezovanje, naj se konča z neprirezanim enoletnim lesom, bodisi z mladiko ali brstiko.
