Česen ima veliko koristnih učinkov na naše zdravje, tistega z domačega vrta pa lahko uživamo v strokih, celih ali zmečkanih, samostojno ali dodanega raznim jedem.
Za rast česna so najboljša ne preveč pognojena tla, ki so dobro odcedna. Sadimo ga tudi na visoke grede, saj z njih voda hitreje odteče. V vrtu bo dobro rasel poleg paradižnika, kumar, rdeče pese, jagod in korenčka, nekoliko slabše pa v družbi fižola in graha.
SAJENJE
Najprimernejši čas sajenja je 4 do 6 tednov preden tla zmrznejo, saj s tem omogočimo česnu dovolj časa, da razvije koreninski sistem. Pri ugodni prezimitvi pomaga tudi prekrivanje tal. Koledarsko sadimo česen v Sloveniji od sredine septembra do začetka novembra. Pri spomladanskem sajenju česna, v marcu, dobimo nekoliko manjše pridelke kot pri jesenskem.
Glavico česna razdelimo na posamezne stroke, na katerih pustimo čimveč zunanjega ovoja. Stroke sadimo s konico navzgor, približno 10 cm narazen in 5 do 8 cm globoko. Medvrstna razdalja naj bo vsaj 30 cm, da bomo med vrstami lahko nemoteno odstranjevali plevel.
Za zaščito rastlin pred zmrzaljo in izsuševanjem, je sicer najboljša snežna odeja, ki naj bo debela vsaj 15 cm. Ker pa na to ne moremo vplivati, si je bolje zagotoviti ustrezno prekrivko. Uporabimo lahko zimsko vrtno tkanino ali rastlinsko zastirko, s katero bomo zaščitili jesenski posevek česna.
NEGA MED RASTJO
Spomladi mlade rastline pognojimo, vendar s tem ne pretiravajmo, da česen ne bo razvil preveč zelene mase in čisto majhnih glavic.
Pomembno je tudi redno zalivanje, saj je ob pomanjkanju vlage pridelek bistveno zmanjšan. Rastline zalivamo zjutraj ali zgodaj popoldne, da zagotovimo dovolj časa za osušitev listja pred nočjo. Na mokrem listju se namreč poveča nevarnost raznih okužb. Ko so glavice dozorele z zalivanjem prenehamo, sicer bodo pričele gniti. Poskrbeti moramo, da bo do spravila greda suha in brez plevela,saj bo plevel česnu odvzemal vlago, ki jo potrebuje za polnjenje čebulic, s tem pa bo tudi pridelek manjši.
Primerna zaščita pred plevelom je prekrivanje tal z organsko zastirko, kot so razni rastlinski ostanki, lubje, pokošena trava. Tako bo zmanjšano tudi izhlapevanje vode iz tal.
GNOJENJE
Gnojenje je odvisno od vrste tal in od obstoječe vsebnosti hranil v tleh. Pred sajenjem gnojimo z fosfornimi in kalijevimi gnojili, nato pa med rastjo še trikrat dognojujemo z dušikovimi. Zadnjič gnojimo, ko imajo rastline približno 10-11 listov. Pri gnojenju bodimo zmerni. Če tla vsebujejo preveč hranil, bomo imeli na koncu obilen pridelek listja in zelo majhne glavice. Organska gnojila dodajamo vsaj 30 dni pred sajenjem. Hlevski gnoj ni priporočljiv, saj lahko povzroči gnitje strokov.
SHRANJEVANJE PRIDELKA
Z izkopavanjem časna pričnemo, ko odmre tretjina listja, za lažje delo pa tla predhodno previdno zrahljajmo z vilami. Pridelek obesimo v suho in zračno lopo, shrambo ali podstrešje. Tako posušenemu česnu odstranimo korenine in listje ter ga vskladiščimo.
Če želimo skladiščiti česen 4-5 mesecev, je dovolj da ga skladiščimo na temperaturi 20°C v senci, pod streho, v zračnem in suhem prostoru. Hranimo ga v mrežastih vrečah, košarah ali pa ga spletemo v šope in obesimo. Stroke lahko cele ali narezane tudi zamrznemo, obstajajo pa še načini shranjevanja v kisu, olju, s soljo. Lahko ga shranjujemo tudi posušenega, zmletega in podobno..
PLETENJE KIT
S pletenjem kit začnemo, ko je cima napol suha. Česnovi glavici odstranimo korenine in zunanje luskoliste, steblo pa pustimo. Vzamemo 3 ali 6 glavic česna in pričnemo s pletenjem kite. Med pletenjem dodajamo v enakomernih razmikih vedno nove česne.
ODŽENE BOLEZNI IN KOMARJE
Louis Pasteur je bil prvi, ki je česen uporabljal v znanstvene namene. Ugotovil je, da je košček česna v petrijevki, polni bakterij, kmalu pomoril vse bakterije. Znano je tudi njegovo antiseptično delovanje, saj je v 1. svetovni vojni rešil mnogo življenj.
Pravijo tudi, da nas varuje pred obleganjem komarjev, le dovolj ga moramo pojesti ali pa se celo namazati z njim.
