Zelenjava z domačega vrta je gotovo bolj okusna. Poleg tega je naravno pridelana, nanjo pa smo tudi ponosni saj vemo, da smo vanjo vložili svoje znanje, trud in prosti čas.
Vrtnarjenje je res zelo prijeten konjiček in kdor se enkrat prične ukvarjati z vrtičkom, bo za vedno ostal njegov oboževalec. Saj vrt ni le prostor za pridelavo zelenjave, temveč tudi za rekreacijo, za počitek in za uživanje v pogledih na plodove lastnega dela. V vrtu približamo otrokom ljubezen do narave, zaposlimo jih z majhnimi vrtnimi opravili, sami lahko v lončke sejejo različne vrtnine in cvetlice ter opazujejo »čudež narave« in pot vse od semena do rastline.
Velikost gredice
Za začetek vrtnarjenja najprej potrebujemo površino, ki je lahko velika le 5 m2, biti mora pa osončena, saj bo zelenjava na soncu tudi bolje uspevala. Za štiričlansko družino je primerna površina 15 do 20 m2. Ko izbiramo vrtnine za domači zelenjavni vrt, se odločimo za tiste, ki nam pri vzgoji ne bodo delale preveč težav. Začnemo lahko z osnovnimi, kot so bučke, solata, paradižnik, korenček, redkvica, nizek fižol, vmes posadimo že nekatera zelišča, na primer šetraj, baziliko in peteršilj. Potrebujemo še orodje, organsko gnojilo ali kompost, vodo za zalivanje in delo se lahko prične.
Delo se lahko prične
Zelenjavni vrt najprej prekopljemo 15-20 cm globoko in vmes dodajamo organsko gnojilo VALENTIN EKO. Nato površino pograbimo in izravnamo, da v kotanjah ne bi zastajala voda. Če imamo vrt širok 5 m in dolg 3 m, naredimo pet gredic, dolgih 3 m, med katerimi so 20 cm široke potke. Če je le možno, naj gredice potekajo v smeri sever – jug, saj bo tako izkoristek sonca največji. Štiri gredice so široke 80 cm, zadnja pa 1 m. Na tej bomo imeli bučke, ki potrebujejo največ prostora.
Razporeditev vrtnin
Ko razvrščamo vrtnine po gredicah, upoštevamo dobre sosede in mešane posevke, saj nekatere vrtnine rastejo skupaj bolje kot druge. Tako bomo na sosednjo gredico bučkam dali nizki fižol, poleg njega paradižnik, nato solato in na zadnjo gredico korenček in redkvico. Slednja dva lahko sejemo izmenično v vrstah ali pa pol gredice namenimo korenčku, pol pa redkvici. V vrtu naj rastejo tudi zelišča, ki v mešanih posevkih vplivajo na boljšo rast vrtnin. Med fižol zato posadimo šetraj, poleg paradižnika pa baziliko in peteršilj.
Če so tla dovolj topla, prve setve opravimo že konec marca, večino pa aprila in maja. Ali pa si vzgojimo sadike, oziroma sadike kupimo. Prve posevke prekrijemo z vrtno tkanino VALENTIN, da jih zaščitimo pred mrzlimi pomladnimi dnevi in nočmi, ki se še lahko pojavijo.
Med rastjo vrtnine zalivamo, kar je predvsem pomembno v začetku rasti in v daljših obdobjih brez dežja. Zalivamo zgodaj dopoldne ali zvečer. Redno jih moramo tudi pleti in enkrat med rastjo dognojiti.
