Nekateri jo obožujejo, drugi je ne marajo. Bogata je namreč z eteričnimi olji, ki ji dajo značilen oster okus. Zaradi velike vsebnosti sladkorja pa ima tudi hranilno vrednost.
Čebula bo najbolje rasla v rahlih, skoraj peščenih tleh, ki naj bodo zračna in na legi, obsijani s soncem. Jeseni, kakšen teden pred sajenjem, gredico pognojimo z dobro dozorelim kompostom ali kalijevimi gnojili. Paziti pa moramo, da čebule ne sadimo v tla, pognojena s svežim hlevskim gnojem ali gnojili, bogatimi z dušikom, saj v tem primeru lahko pride do gnitja čebulčka, oziroma slabe rasti.
Sajenje čebulčka
Čebulček sadimo jeseni, v septembru in oktobru, ter spomladi v drugi polovici marca in začetku aprila, ko so tla že dovolj topla. Odločimo se lahko za rumeni, beli ali rdeči čebulček, izbira med sortami pa je res velika. Pri sajenju upoštevamo razdaljo, ki ne sme biti premajhna. Najboljša je 20 do 25 cm med vrstami in v vrsti 10 cm. Dobri sosedje čebuli so korenček, radič, solata, kumare, krompir, jagode, koper in šetraj. Na zelo peščenih tleh ji bo godila bližina kamilic. V vrtu bo s odganjala tudi korenjevo muho in pršice, ki srkajo sokove fižola, kumar in buč.
Nega med rastjo
Čebulo moramo previdno okopavati, da ne poškodujemo korenin, ki se razraščajo plitvo pod površino tal. Med letom dognojevanje ni potrebno, če pa se za to vseeno odločimo, lahko nekaj umetnega gnojila z nizko vsebnostjo dušika potresemo med vrstami tako, da gnojilo ne pride v stik s čebulčkom.
Čebulna muha
Nadležen škodljivec čebule se v mnogih vrtovih pojavlja vsako leto znova, njegovo zatiranje pa je kar zahtevno in včasih ne popolnoma uspešno. Predvsem je čebulna muha nadležna v vlažnih in nekoliko hladnejših pomladih. Tudi če v svojem vrtu ne želimo uporabljati kemičnih sredstev za zatiranje tega škodljivca, ne smemo obupati. Obstaja namreč kar nekaj naravnih načinov, ki so v manjših vrtovih dovolj učinkoviti.
Eden teh je prekrivanje posevka čebule spomladi, v času naleta čebulne muhe. Za prekrivko uporabimo vrtno tkanino Valentin, skozi katero lahko posevek zalivamo. Če jo položimo bolj ohlapno, pa tudi ne moti rasti. Vrtno tkanino odstranimo, ko čebula doseže višino približno 10 cm. Drugi način je obešanje rumenih lepljivih plošč v višino posevka čebule, na katere se ujame muha. Poškodbe zaradi čebulne muhe omili tudi mešana setev čebule s korenčkom, saj korenček in čebula drug drugega varujeta pred muhami, čebulno in korenjevo.
Če spomladi opazimo napadene in poškodovane rastline, lahko v maju še vedno ponovno sadimo čebulček (na drugo mesto v vrtu), čeprav bo pridelek morda nekoliko manjši.
Spravilo pridelka shranjevanje
Čebulo, pridelano iz čebulčka, spravljamo julija in avgusta, znak zrelosti pa je porumenelo in povešeno listje. Dozorevanje lahko pospešimo tako, da čebulo nekoliko privzdignemo z lopato ali vilami, da se večina korenin potrga, pri tem pa moramo paziti, da čebule ne poškodujemo.
Pulimo jo v toplem vremenu, odstranimo odvečne lupine in ostanke prsti ter jo na zraku posušimo. Zaradi negotovega vremena pa je še bolje, da jo posušimo v toplem in zračnem prostoru. Čebulo razprostremo po tleh v eno plast, na suho mesto ali pa jo obesimo za stebla. Sušenje navadno traja do sedem dni, odvisno od temperature in vlage, zadostno posušena čebula pa ima popolnoma suha stebla, koreninice in nekaj plasti luskolistov.
Čebula se zelo dobro skladišči, v primernih pogojih od šest do osem mesecev.
Shranjujemo jo ločeno od ostalih pridelkov
Mnoga zelenjava in sadje se namreč zlahka navzamejo njenega vonja, razen tega pa dobro posušena čebula nase vleče tudi vlago od ostale sveže zelenjave. Pri shranjevanju pustimo koreninice na čebuli, stebla pa skrajšamo na dolžino 3-4 cm. Lahko pa suho čebulo tudi zvežemo v šope ali s cevnimi listi spletemo v kite.
