Za izboljšanje okusa in arome mnogih jedi pogosto uporabljamo različna zelišča in dišavnice. Poleti so na voljo sveža, pravkar nabrana v domačem vrtu, za jesen in zimo pa si lahko naredimo zalogo posušenih zelišč. Zelišča nabiramo še preden cvetijo, saj je takrat vsebnost eteričnih olj najvišja in bodo tako ohranila najboljšo aromo. Nabiranja se lotimo dopoldne, ko z lističev izgine še zadnja rosa. Priporočljivo je, da jih pri nabiranju ne trgamo, saj tako lahko poškodujemo tudi korenine, temveč jih režemo. Pri tem odstranimo največ dve tretjini rastline.
Po nabiranju zelišča izpiramo pod tekočo vodo, da odstranimo prah in pesek. Tista z dolgimi stebli so navadno čista, medtem ko so zelišča z nizkimi in plazečimi stebli (npr. timijan) pogosto blatna in polna peska, predvsem po močnem dežju.
Sušenje zelišč
Za shranjevanje moramo zelišča temeljito posušiti, sicer se na njih v tesno zaprtih posodah lahko pojavi plesen. Načinov sušenja zelišč je več. Za katerega se bomo odločili, pa je odvisno od vrste zelišč, prostora, ki ga imamo na voljo in seveda, kako se nam mudi, da bi zelišča čimprej posušili.
Sušenje na zraku
To je najbolj naravno sušenje. Pri tem izberemo toplo, temno in zračno mesto, s temperaturami okrog 25°C, ki ga bomo našli v senčnem kotičku vrta ali na senčni verandi. Primerno je tudi podstrešje, ki pa ne sme biti prevroče. Stalno kroženje zraka in toplota bodo liste izsušili, v temi oziroma v senci pa se bo ohranila barva zelišč.
Zelišča z močnejšimi stebli in majhnimi lističi (rožmarin, koper, timijan) sušimo obešene v povezanih šopih. Če senčnega prostora za sušenje ni na voljo, lahko preko vsakega obešenega šopka zelišč poveznemo rjavo papirnato vrečko, zaradi boljšega zračenja na več mestih preluknjano. Zelišča z večjimi listi (meta, bazilika ...) obesimo posamično, ali pa jih razprostremo na zračni podlagi (rešeto, platno).
V vročem poletnem času so zelišča z majhnimi lističi, kot je peteršilj ali timijan, posušena v tednu dni, če imajo seveda zagotovljeno zadostno zračenje. Zelišča z večjimi in bolj mesnatimi listi pa potrebujejo za sušenje dva tedna ali več.
Sušenje v sušilniku za sadje
Primerno je predvsem za zelišča z velikimi listi, ki so v sušilniku mnogo hitreje posušena, kot na zraku. Baziliko, na primer sušimo dve do tri ure. Sušilnik je tudi priročen, saj ga lahko postavimo kar na mizo ali kuhinjski pult. V sušilnik polagamo posamične lističe, brez stebelc, hkrati pa sušimo le eno zelišče, saj se arome zelišč zaradi različnih časov sušenja lahko pomešajo in niso več značilne.
Sušenje v pečici
Zelišča položimo na pladnje, vrata pečice pustimo priprta, temperatura sušenja pa naj bo približno 60°C. Še boljše in hitrejše bo sušenje v pečicah z vgrajenim ventilatorjem.
Shranjevanje zelišč
Zelišča hranimo v dobro zaprtih, temnih posodah, kjer bodo ohranila značilen okus, vonj in barvo do enega leta.
