Bučke bodo dobro rasle na pognojenih, humoznih odcednih tleh, na sončni gredici. Tla že jeseni med prekopavanjem pognojimo s hlevskim gnojem ali pa z domačim kompostom, nato pa jih spomladi še pred setvijo oziroma sajenjem prekrijemo s črno plastično folijo.
Tako bo v tleh vedno dovolj vlage, ki jo bučke potrebujejo. Folija pa bo zavirala tudi rast plevela. Pred sajenjem naredimo v folijo luknjice v primernih razdaljah: med rastlinami naj bo 100 do 120 cm med vrstami in 30 do 50 cm v vrsti. Buče in bučke lahko sadimo tudi na visoko gredo, kjer bodo ob robovih spuščale svoje poganjke in tako naredile izgled vrta še bolj zanimiv.
Na prosto jih sejemo in sadimo v maju
Pri setvi damo v vsako luknjico po štiri semena. Globina setve naj bo okrog šest centimetrov, saj se bo tako razvil močnejši koreninski sistem, ki bo tudi odpornejši na poletno sušo. Ko rastline razvijejo prvi pravi list, šibkejši dve odrežemo.
Sadike si lahko priskrbimo v vrtnih centrih Kalia, bodimo pa pozorni, da bodo ob sajenju tla dovolj topla. Za vszojo sadik doma, posejemo seme sredi aprila v šotne lončke ali šotne tablete (v vsako enega) in vzgajamo na toplem štiri tedne. V drugi polovici maja presadimo rastlino s tableto oziroma lončkom vred na prosto.
Posevek na prostem v začetku prekrijemo z vrtno tkanino Valentin, za zaščito pred morebitnimi nizkimi temperaturami, ki še lahko presenetijo.
Oskrba z vodo
Že pred sajenjem tla pognojimo z organskim gnojilom Valentin EKO, ki poskrbi za primerno vlago tal, med letom pa je pomembno predvsem zalivanje, ki naj bo temeljito in globoko. Med zalivanjem naj listi ostanejo suhi, sicer se na vlažnih rade pojavijo različne glivične bolezni.
Pridelek
Prvi cvetovi so običajno moški in ne razvijejo plodu. Majhna izboklina na dnu cveta pa kaže, da je cvet ženski in iz te izbokline bo kasneje zrasla bučka. Plodove pobiramo, ko so primerne velikosti, kar je odvisno od sorte. Predolgo puščene na rastlini niso tako okusne, poleg tega pa zavirajo nastavek novih plodov in njihovo rast. Pogosto se dogaja, da imamo rastlin preveč, s tem pa tudi pridelka. Takrat pobiramo tudi še zelo majhne plodove, ki so prav tako okusni.
Bučke so dobre v solati, kot priloga raznim jedem, pa tudi kot samostojna jed, na primer polnjene. Odlična je juha iz bučk, prav tako pa so bučke primerne za okusen zaključek obroka, kot sladica.
Sorte za vsak vrt in okus
Preden se odločimo, katere bučke bomo posadili v vrtu, je dobro da pogledamo ali se pozanimamo o njihovih lastnostih, občutljivosti na bolezni, pa tudi o tem, koliko prostora zavzamejo v vrtu. Zgodnje so temno zelene elite in svetlo zelene greyzini, ki oblikujejo grmičke, prav tako na grmičkih rastejo svetle bučke indatlan fehler in bianca di Trieste. Zanimive so zvezdaste bučke patinova, ki jih lahko še majhne vlagamo. Oranžne hruškaste buče z rdečkastim mesom so usciki kuri, ki so tudi zelo okusne. Zrele buče razpolovimo in pečemo v pečici ali pa iz mesa pripravimo juhe in različne zelenjavne jedi. Priljubljene so bučke rumene, s privlačno zlato rumeno bravo kožice in mesa. Izredno okusno juho si lahko naredimo iz maslene buče, ki razvije plodove posebne oblike, dolge 20-25 cm. Primerne so tudi za dekoracijo, skladiščimo jih lahko do 6 mesecev.
