Krompir je v domačem vrtu skoraj nepogrešljiv. Poleg tega da vemo, kjer je bil pridelan, tudi dobro pokrije zemljo, preprečuje razraščanje plevela, korenine pa zbito zemljo tudi rahljajo.
Načrt sajenja krompirja naredimo že pozimi, med načrtovanjem sajenja drugih vrtnin. Tako kot s številnimi vrtinam, tudi s krompirjem kolobarimo, torej ga sadimo vsako leto na drugo gredo, s čimer zadržujemo napad škodljivcev in bolezni. V kolobarju ga uvrščamo v skupino rastlin s srednjimi potrebami po hranilih in ga sadimo na drugo poljino, za kapusnicami, ki potrebujejo največ hranil, in pred stročnicami, ki jih najmanj gnojimo.
Pri sajenju upoštevamo tudi dobre in slabe sosede
Dobri sosedje krompirju so nizek fižol, hren, brstični ohrovt, špinača, koruza, kumina in česen, slednja mu tudi izboljšujeta okus. Slabi sosedje pa so paradižnik, grah, zelena in čebula.
Kaj pa mešani posevki s krompirjem?
Tudi krompir pozna rastline, ki ugodno vplivajo na njegovo rast in razvoj ter ga varujejo tudi pred nekaterimi škodljivci. Tako je kamilica ugodna za dobro rast, žametnica (tagetes) varuje krompir pred koreninskimi ogorčicami, mrtva kopriva in hren pa odganjata koloradskega hrošča.
Sajenje
Krompir sadimo marca in aprila, ko se tla otoplijo do 9 °C in ne pričakujemo več nižjih temperatur. Zgodnejši pridelek bomo imeli, če ga bomo tri do štiri tedne nakaljevali v plitvih zabojčkih v svetlem in nekoliko toplejšem prostoru, na temperaturi 18–20 °C. Ko so kaliči veliki 1–2 cm, posadimo krompir na prosto, pri čemer moramo paziti, da kaličev ne poškodujemo. Sadilne razdalje so različne, odvisne od zgodnosti sorte in debeline gomoljev. Pomembno je, da zgodnje sorte sadimo nekoliko globlje, da imajo večjo zaščito pred mrazom, potrebujejo pa tudi manjšo razdaljo kot pozne sorte. Splošna sadilna razdalja naj bo 60 cm med vrstami in 40 cm v vrsti.
Dognojevanje in osipanje
Ko dosežejo grmi višino 15–20 cm, krompir dognojimo. Med rastjo se gomolji pomikajo proti površini, osvetljeni pa pozelenijo, zato krompir v tem času tudi osujemo. Z osipanjem izboljšamo zaščito proti mrazu in zadrževanje vlage v grebenih ter zagotovimo rastlinam boljše razmere za rast.
Bolezni in škodljivci
Od bolezni je nevarna krompirjeva plesen, od škodljivcev pa strune in koloradski hrošč. Za nasvet, kako težave preprečiti oziroma jih pozdraviti, je najbolje, da se obrnemo na svetovalce za varstvo rastlin v prodajalnah in vrtnih centrih Kalia.
Pridelek
Ko se cima obarva rumeno ali rjavo, krompir izkopavamo. Takrat naj bo vreme suho in sončno. Gomolje izkopavamo previdno, morebitne poškodovane pa ločimo od zdravih in jih porabimo najprej.
