Si predstavljate zaključek dolgega, napornega dne s sprehodom med kamilicami? Ali pa bogati vonj jasmina, posajenega pred vhodnimi vrati, ki nam dvigne jutranje razpoloženje pred vstopom v nov delovni dan? Življenje bi bilo res pusto brez zelišč, tako dišavnih, kot zdravilnih. Kaj pa če nimamo vrta? Takrat si omislimo zeliščni vrtiček kar v posodah, koritih, škafih, sodih, celo v visečih košarah.
Kam bomo sadili zelišča
Od lončkov so zadnje čase priljubljeni plastični lončki, saj so cenejši in lažji od glinenih ter se ne razbijejo hitro. Vseeno pa imajo glineni lončki nekaj prednosti. Ker so njihove stene prepustne za vlago, se zmanjša nevarnost da bi bila zemlja preveč namočena, kar lahko privede do gnitja korenin. Res pa je, da moramo zato zelišča v glinenih lončkih zalivati bolj pogosto. Poleg tega v glinenih lončkih lahko preverimo vlažnost zemlje z rahlim trkanjem ob lonček. Ta metoda naših babic je še vedno učinkovita: če je zemlja suha, bo lonček zazvenel votlo, preveč mokra zemlja pa bo dala zamolkel zvok.
Lesena korita in škafi
Če imamo na voljo večji balkon ali teraso, lahko zelišča gojimo v lesenih škafih ali lesenih koritih. Korita naj bodo globoka vsaj 20 cm. Začetniki, ki morda še ne vedo, katera zelišča imajo podobne zahteve glede tal in oskrbe (zalivanje, gnojenje), naj posadijo vsako zelišče v svoj lonček. Vse skupaj naj postavijo v korito ali škaf, vmes pa kot mašilo natresejo glinopor.
Izbira zemlje
Za sajenje zelišč pripravimo mešanico dobre vrtne zemlje in drobnega peska (mivke) ali vermikulita, v razmerju 3 : 1. Zgoraj opisana mešanica je splošna, sicer pa imajo zelišča precej različne zahteve. Tako sta timijan in rožmarin navajena na težke razmere v naravi in jima najbolj ustrezajo suha in peščena tla, medtem ko ima melisa raje bogata, humusna tla.
Pred sajenjem dno posode prekrijemo z razbitimi glinenimi ostanki ali grobim peskom.
Lonček ali posoda, kamor bomo sadili zelišča, mora imeti drenažno odprtino in naj stoji v podstavku. Plast drobnega kamenja v podstavku bo zagotovila, da lonček ne bo stal v vodi.
Izbira zelišč je pestra, naštejmo jih le nekaj...
ENOLETNA ZELIŠČA
Vrtna kreša Raste lahko na vrtu ali v hiši na svetli okenski polici. Mlade lističe režemo, ko so rastlinice visoke 5 do 10 cm. V vrtu jo sejemo z redkvico, saj druga drugi izboljšujeta aromo. Svežo uporabljamo za solate in pikantne obloge za kruhke. Kreša je bogata z vitamini in deluje proti spomladanski utrujenosti.
Peteršilj Sejemo ga marca, za spomladansko uporabo pa tudi oktobra in uporabljamo liste, ki so kodrasti ali gladki. Spomladi kupujemo sadike. Kodrolistni peteršilj je bolj dekorativen, sladokusci pa cenijo gladkolistne, ki imajo večji delež eteričnih olj in zato bolj značilno aromo.
Boreč Sejemo ga od pomladi do zgodnje jeseni. Raste povsod, kjer je zemlja humozna in kjer ima na voljo veliko prostora (zraste do 80 cm visoko). Sveže žametne lističe dodajamo kumaričnim solatam in hladnim pijačam, cvetove pa uporabljamo za dekoracijo - sveže ali zmrznjene v ledenih kockah.
Koper Sejemo ga aprila, v maju pa lahko kupimo sadike. Lističe pa trgamo celo poletje. Najboljši so pred cvetenjem. Koristimo lističe, cvetne kobule ali semena, katerih okus nekoliko spominja na kumino. Semena uporabljamo za pripravo koprovega kisa in pri vlaganju kumaric, lističe pa dodajamo ribam in solatam.
Kamilica Navadno kamilico sejemo spomladi in nabiramo razcvetele cvetove, ki jih sušimo v temnem in zračnem prostoru. V kamilični trati raste rimska kamilica, ki tudi prezimi. Sprehod po “kamilični trati” nas bo sprostil, v vrtu bo kot soseda izboljševala okus zelju, poru, zeleni in krompirju, kamilični čaj pa bo pomagal pri zdravljenju prehlad in ublažitvi krčev.
Šetraj Grmiček zraste do 45 cm v višino in požene rožnate cvetove, tako da nam je tudi v okras in ga lahko gojimo v vrtu ali v lončku. Lističe za uporabo pobiramo pred cvetenjem. Svežega ali posušenega dodajamo fižolovim jedem, zelenjavnim juham in ovčetini. V vrtu varuje fižol pred listnimi ušmi.
Majaron Sejemo ga v maju in vse leto trgamo vršičke poganjkov in lističe, posušenemu pa se aroma celo izboljša. Naši predniki so poznali majaron kot simbol sreče in svetinjo proti raznim urokom. Danes nam krepi živce, zdravi prehlad in bolečine v želodcu. Prilega se mesnim in krompirjevim jedem ter zelenjavi, predvsem stročnicam.
Bazilika Sadimo jo v maju in lističe obiramo pred cvetenjem. Najboljši so sveži. V vrtu izboljšuje aromo paradižniku, kumare, ki rastejo v njeni bližini pa bodo bolj zdrave. Bazilika ugodno vpliva na počutje, saj so stari zdravniki trdili, da odganja žalost. Čaj iz bazilike blaži kašelj, obkladki hitreje celijo rane, kot dodatek jedem, predvsem paradižnikovim, pa vzbuja tek in ugodno vpliva na prebavo.
TRAJNA ZELIŠČA
Luštrek Sadimo ga maja na stalno mesto, kjer bo imel dovolj prostora, saj zraste tudi do 2 metra visoko. Zaradi značilnega močnega vonja je včasih služil za odganjanje žuželk, danes pa je znan predvsem kot jušna začimba. Uporabljajmo ga v zmernih količinah.
Žajbelj Pozimi ga imamo v stanovanju, poleti v vrtu, od koder bo odganjal kapusovega belina, polže in korenjevo muho. Lističe nabiramo pred cvetenjem. Dodajamo jih mesnim in ribjim jedem ter juham, žajbljev čaj pa pomaga pri prehladu in vnetem grlu.
Timijan V vrtu odvrača listne uši, polže in gosenice kapusovega belina, najbolje pa bo uspeval v peščenih in sončnih rastiščih. Poganjke režemo tik pred cvetenjem in jih posušimo. Nekdaj je bil timijan znan kot sredstvo za dišavljenje in kot simbol za pogum, danes ga priporočajo za bolezni dihal in prebavil. V kuhinji ga dodajamo mesnim in krompirjevim jedem, enolončnicam, solati, vendar v zmernih količinah, saj je dokaj močna začimba.
Melisa Sejemo jo aprila in maja, starejše grme pa razmnožujemo z delitvijo. Rastlino režemo pred cvetenjem, da ohranimo vonj po limoni. Mlade sveže lističe z okusom po limoni dodajamo divjačini, perutnini, solatam in zeliščnim omakam. Melisin čaj pomirja in zdravi prehlade.
Rožmarin Sadike damo v vrt ali lonec v maju. Pozimi ga zaščitimo s prekrivko ali lonec prestavimo v zavetno lego. Grški študentje so si pred izpiti rožmarin vpletali v lase, saj naj bi bistril um in izboljševal spomin, znan pa je tudi kot simbol za zvestobo. Z rožmarinom začinjamo perutnino, jagnjetino, divjačino in razne omake, njegovo eterično olje pa v majhnih količinah poživlja.
Sivka Sadimo jo maja, v zavetno lego, v hladnejših krajih pa grmičke preko zime zaščitimo. Z vrta nam bo odganjala uši in mravlje. Mlade listne vršičke uporabljamo za dišavo k omakam, ribam in jagnjetini, posušeni cvetni šopki odganjajo molje iz omar, sivkina kopel pa deluje pomirjujoče, podobno tudi sivkin čaj.
