Jesen v vrtnih centrih Kalia je res čudovita. Prestavljamo vam 15 lepotic, ki vam bodo polepšale okrasni vrt in ustvarile nepozabno jesen.
Jesenska vresa (Calluna vulgaris)
Jesenska vresa je nizka zimzelena (pokrovna) grmovnica, ki jo lahko na vrtu gojimo vrsto let in se lepo ujame z nizkimi iglavci, travami in hermeliko. Prija ji kisla, humozna in odcedna prst. Uspeva na sončni in polsenčni legi. Cveti od septembra do novembra. Majhni cvetovi povsem prekirijejo poganjke. Zaradi obarvanih cvetnih brstov je lepa tudi pred cvetenjem. V zadnjih letih se vedno bolj uveljavljajo tudi sorte z naravno barvitimi listi, ki tekom jeseni in zime spreminjajo barvo. Pozimi, ko se prst na gredici oziroma v posodi odtaja, rastline zalijemo, sicer propadejo zaradi suše. Vrese so nepogrešljive v posodah, kjer jih kombiniramo z mini iglavci, kalocefalusom, krizantemami, travami, hojhero, golterijo, trodoleskami, ciklamami, mačehami in ostalimi jesenskimi lepoticami.
Kalocefalus (Calocephalus brownii ’Silver’)
Prihaja iz dežele "tam spodaj", iz daljne Avstralije, kjer popestri priobalni svet. Žametno sivi poganjki imajo zelo majhne lističe. Rastlina je vajena toplega okolja, zato ne preživi naše zime, kljub temu pa obdrži svojo lepoto do pomladi.
Ciklama (Cyclamen persicum in hibridi)
Ciklame, ki jih kot lončnice občudujemo vse leto, sploh pa jeseni in pozimi, pripadajo vrsti Cyclamen persicum in njenim križancem. Pri nas raste v naravi navadna, evropska ali vijolična ciklama (Cyclamen purpurascens), ki pomladi cveti, potem pa postane očem nevidna, živi v tleh, skrita v svojem gomolju. Sobne ciklame imajo v zemlji prav tako gomolj. Prija jim hladno okolje (10 in 12 °C). Zalivamo raje kar v lonček in po nekaj urah odvečno vodo odlijemo. Namenimo jim raje manj kot preveč svetlo okolje. V jesenskem času jih sadimo tudi v različne posode in korita, kjer bodo lep okras do prve slane. Izredno lepo kombinacijo dobimo, če jih posadimo skupaj s kalocefalus ali modro travo bilnico (Festuca).
Okroglolistna pijavčnica (Lysimachia nummularia)
Trajnico krasijo okrogli, rumeni listi, ki se povešajo čez rob posode. Je ena najbolj nenavadnih trajnic, kar se rastišča tiče. Raste v vodi, ob vodi in na navadnih vrtnih gredicah. Prava dvoživka. Spomladi je nepogrešljvia v balkonskih nasaditvah. V jeseni jo prav tako občudujemo v različnih posodah. Naravnost očarljiva je v družbi z skrečnikom (Ajuga), hojhero (Heuchera), rumeno zeleno trdolesko in vreso. Na gredicah prekrije tla kot tepih. Poganjki se na kolencih ukoreninijo in tako se tepih kar veča in veča ...
Skrečnik (Ajuga)
Trajnica, ki ima svojega sorodnika tudi pri nas. Med pleveli sicer, a priznati je, da ta plevel čudovito cveti. In prav to modro cvetje je navdušilo žlahtnitelje, da so izumili različne sorte, ki imajo poleg modrega cvetja tudi veliko večje in mnogo bolj barvite liste (temno vijolične, rjavo rdeče, pisane...). Skrečnik je na gredici idealen za pokrivanje tal, v jesenskih posodah pa podpira misel, da ima jesen v lasti najlepše barve.
Velika hermelika (Sedum herbstfreude)
Velika hermelika je čudovita zelnata trajnica (pozimi nadzemni del odmre) z mesnatimi listi, ki raste na gredi vrsto let. V višino zraste okoli pol metra. Čudovita rožnata socvetja se pojavijo že avgusta, nato pa vsak dan pridobivajo na barvitosti. Na gredicah naj raste v skupini, še zlasti v bližini nizkih trav. Lepa je že spomladi, ko se iz tal "rojevajo" mladi listi, seveda pa je jeseni najlepša. Dobro prenaša sušo in vročino.
Modra bilnica (Festuca glauca Intense Blue)
Čudovita nizka trava z modro sivimi listi. Odlično prenaša sušo. Na gredici se rada tudi sama zaseje. Gredice in posode krasi vse leto, ne sme pa manjkati niti v jeseni. Čudovita je v družbi ciklam.
Okrasno zelje (Brassica)
Okrasno zelje je užitno, a ponavadi ga "požiramo" le z očmi. Ko temperature padejo pod 10 °C, se pojavijo čudovite barve: vijolične, rožnate, rdeče, krem bele. Listi so gladki ali nakodrani. Sadimo ga tudi na grede, saj prenese mraz do -15°C.
Krizantema (Chrysanthemum)
Lahko so trajnice, lahko tudi ne. V razkošju jesenske ponudbe srečamo ene in druge. Te cvetlice v različnih kulturah simbolizirajo večnost, blagostanje, srečo, ponekod tudi žalovanje. Trajnicam pri nas rečejo tudi "vahtnce", ker zacvetijo ob "vaht" (okoli dneva vseh svetih). Krizanteme pri nas bolj kot veselje in srečo, simbolizirajo slovo od tega življenja, čeprav so barve živahne, oblike cvetov pa pestre kot je pestro življenje samo.
Grmasti jetičnik (Hebe)
Nizek zimzelen grmiček, ki ga sadimo na obrobke gredic, skanjake, posode in grobove. Rad ima stalno rahlo vlažna, odcedna in nekoliko kisla tla.
Pernecija ali šotna mirta (Pernettya, Gaulthetria mucronata)
Zimzelena grmovnica, ki sodi med "kisloljubnice", torej v podobna tla kot rodedendroni in azaleje. V dobrih pogojih zraste tudi 1 m in več visoko. Na izpostavljenih legah jo preko zime zavarujemo pred mrazom. Sicer pa jo sadimo predvsem kot jesensko "okrasnico" v različne posode. Očara nas s svojimi plodovi, ki so rdeči, rožnati in beli.
Hojhera (Heuchera)
Hojhera, ognjeni dež ali iskrivka je zimzelena trajnica s čudovitimi listi. Čeprav poleti tudi cveti, so barviti listi njen glavni adut. Poznamo več sort, z barvno paleto od svetlo zelene do temno vijolične. Vmes so še oranžne, rdeče, dvobarvne… Prija jim polsenčna lega in odcedna tla. Sadimo jih na gredice in v posode.
Gaulterija (Gaultheria procumbens)
Gaulterija je nizka (pokrovna) zimzelena grmovnica (višina 15-20 cm), ki se v jeseni odene v živo rdeče jagode. Te so poleg majhnih bleščečih listov glavni okras rastline. Čeprav je v jesenskih dekoracijah nepogrešljiva, jo sadimo tudi na gredice. Rada ima stalno nekoliko vlažna, odcedna in kisla tla.
Okrasna resa (Erica gracilis)
Ni prezimna, a le kdo bi ji to zameril, saj prekipeva od cvetenja. Okrasila bo jesen in del zime in že to je vredno, da jo povabimo v enega izmed prostih lončkov.
Japonska trdoleska (Euonymus japonicus)
Težko bi našli bolj uporabno grmovnico kot je japonska trdoleska. Zimzelena, s pokončno rastjo, pisana ali zelena, za sajenje na gredice, v posode, žive meje. Odlično prenaša rez in lahko jo oblikujemo tudi v kroglo ali kakšno drugo obliko. Nadomesti nam lahko živo mejo iz pušpana.
