Tudi trava je živ organizem in kolikor bolj se ji posvetimo, toliko več bomo imeli od nje koristi, veselja in ugodja. Če v negi trate uživamo, poleg tega pa ji posvetimo veliko prostega časa, bo naša zelenica lepa in bogatega izgleda, nasprotno pa bo zanemarjena trata dajala zelo »reven« videz.
Košnja
Trave ne kosimo po urniku, ampak ko je za tretjino višja od priporočene višine. Mlado travo prvič kosimo, ko je visoka 7 cm, na višino 4-5 cm. Običajna višina starejše trave naj bo okrog 3-4 cm, poleti pa jo lahko povišamo na 4-5 cm. Namen košnje ni le v tem, da ohranjamo travo kratko, temveč je pravilna košnja pomembna tudi za razvoj močne in goste trave, ki je dovolj visoka, da njeni listi zagotavljajo zadostno oskrbo s hranili in dovolj nizka, da travnik izgleda privlačen.
Kosimo v suhem vremenu in skrbimo, da bodo rezila kosilnice ostra, saj se s tem izognemo puljenju trave.
Gnojenje
Trava z vrtne zelenice ne raste v naravnem okolju, saj so travne bilke tesno skupaj in tekmujejo med seboj in s sosednjimi rastlinami za vodo in hranila. Poleg tega pa s košnjo odstranjujemo precejšen del travnih lističev, ki so pomemben vir hranil. In kot je redna in uravnotežena prehrana pomembna za ljudi in živali, je tudi za travo – za preživetje potrebuje gnojilo. Za zagotovitev lepe, goste in močne travne ruše, je potrebno ustrezno gnojenje v času, ko travna ruša potrebuje hranila, poleg tega pa gnojenje zmanjšuje pretirano zaplevljenost in razvoj mahu, ter zvišuje odpornost ruše na sušo in različne bolezni.
Za osnovno gnojenje zgodaj spomladi uporabimo organska gnojila ali mineralna NPK (15-15-15, 7-20-30 ipd), tekom leta pa 2-3 krat dognojujemo z dušikovimi gnojili. Po gnojenju površino zalijemo.
Zalivanje
Zelenico zalivamo, ko se prst prične sušiti in preden trava oveni. Najboljše je rahlo, dolgotrajno zalivanje, da se tla z vodo prepojijo počasi in voda ne odteka s površine. Zalivamo zvečer ali zjutraj.
Varstvo pred pleveli
Med plevel sodijo vse rastline, ki rastejo tam, kjer niso zaželjene. To je na travniku vse, kar ni trava, razen določenih vrst ostrih trav, ki jih tudi štejemo med travniški plevel. Plevel bolje raste v travi, ki je slabo vzdrževana. Preveč ali premalo zalivanja, preveč ali premalo gnojenja, prenizka košnja, vse lahko zelo godi razvoju plevela. Prav tako pa tudi poškodbe od škodljivcev in bolezni, preveč zbita tla, slaba drenaža, pregloboka senca ipd. Če imamo preveč plevela, poskrbimo najprej za zgoraj opisane probleme, saj bo ugodno rastišče za travo tako postalo neugodno za plevele.
Travnik je potrebno tudi grabiti
Med letom se v travi nabirajo razni odpadki: odmrli travni ostanki, ostanki od košnje, odpadli listi z dreves in grmovja, izločki deževnikov ipd. Jeseni moramo odpadlo listje odstraniti vsaj enkrat tedensko. Spomladi bo grabljenje pospešilo rast trave, grabiti pa je potrebno tudi med letom, da odstranimo travne ostanke in posušene dele trave.
Urejevanje robov travnika
Privlačnost travne ruše je pogojena tudi z rednim urejevanjem robov ruše. Nekatere vrste trav, ki jim izraščajo vitice, lahko zadržimo v rasti tako, da okrog robov ruše zakopljemo plastične trakove.
Zračenje travne ruše
Trate, po katerih veliko hodimo in tiste na športnih igriščih, postanejo postopoma zbite in zrak ne more več prodirati do korenin. Potrebno je prezračevanje, ko z določenim orodjem ali strojem naredimo v zemljo luknje in zraku spet omogočimo dostop do korenin.
Dodajanje zemlje
Enkrat letno s trosenjem mešanice humusa, dobre zemlje in drobnega peska zapolnimo vse manjše luknje v ruši, ki so nastale skozi rastno dobo. S tem rušo izravnamo, ustvarimo dobro prizemno plast in pospešimo rast trave. Višina dodane plasti naj bo 0,5 cm.
Dosejavanje
Posamezna prazna mesta, v travni ruši očistimo, rahlo pograbimo, posejemo in negujemo. Priporočljivo je, da ugotovimo zakaj na tistem delu trava tako nerada raste in temu primerno ukrepamo.
