Kompost je organsko gnojilo, ki ga lahko pripravimo kar na domačem vrtu in je v bistvu brezplačno. Poleg tega pa je ta kup koristen tudi zato, ker je priročen prostor za odlaganje različnih organskih odpadkov z vrta jeseni in spomladi, ko vrt čistimo.
Na kaj moramo biti pozorni pri kompostiranju?
Za uspešno kompostiranje morajo biti izpolnjeni štirje osnovni pogoji. S tem bodo mikroorganizmi v kompostu tudi najbolj učinkoviti.
Ti pogoji pa so:
- zadostna količina hrane
- zrak in vlaga
- toplota
Hrana za kompostni kup so organski odpadki, na primer pokošena trava, ostanki zelenjave in sadja, cvetovi, listje, plevel, ki ne semeni. Vsi našteti odpadki hitro preperevajo. Počasneje pa preperevajo na primer vejice od obrezovanja, ki jih moramo pred kompostiranjem narezati, ali pa tudi žagovina in lubje.
Pazimo da na kup ne dajemo bolnih rastlinskih odpadkov, saj nekatere bolezni preživijo tudi visoke temperature, ki se razvijejo tekom kompostiranja.
(na kompost ne dajemo stekla, plastke, porcelana, pločevink, gume, živalskih in človeških izločkov, tudi ne plevelov, ki semenijo)
Za pospeševanje kompostiranja dodajamo snovi, s katerimi aktiviramo delovanje mikroorganizmov.
Zrak in vlago potrebujejo mikroorganizmi za preživetje in za delovanje. Če je zraka premalo (na primer premalo narezani rastlinski ostanki, preveč stisnjeni), ti mikroorganizmi propadejo in se pričnejo razkrajati, kup pa prične gniti. Tudi vlage mora biti dovolj, zato ob suši kup občasno zalijemo ali gor namečemo vlažen časopisni papir.
Toploto ustvarjajo mikroorganizmi s svojim delovanjem, ko so izpolnjeni prvi trije pogoji (hrana, zrak, vlaga), ta toplota pa še pospešuje razkrajanje organske mase. Da se bo kompostni kup primerno ogrel, mora biti velik vsaj 1 m3, saj se pri manjšem lahko toplota prehitro izgublja v zrak.
Kje lahko postavimo kompostni kup in kako?
Postavimo ga v polsenčnem delu vrta in zaščitimo pred vetrom, na primer s kakšno pregrado ali visokimi rastlinami (koruza, sončnice...). Dobro je, da je zaščiten pred dežjem in soncem, lahko pa je tudi nekoliko nagnjen, da bo odvečna voda lažje odtekala.
Kako gradimo kompostni kup?
Kup začnemo graditi, ko je na voljo največ organskih odpadkov z vrta – jeseni med pospravljanjem vrta ali spomladi med obrezovanjem.
Na osnovni ploskvi izkopljemo 10-20 cm globoko jamo in napolnimo do višine tal z vrtno zemljo, delno pomešano s peskom (drenaža), čez zemljo damo nekaj grobega materiala (veje – za boljše zračenje). Svež material nalagamo v plasteh po 20 cm, vmes plasti zemlje in pospeševalcev kompostiranja. Za odstranjevanje naprijetnih vonjav občasno dodajamo kameno moko. Kup moramo občasno premešati.
Za kompostiranje lahko uporabmo tudi kompostnike. Ti so navadno leseni, plastični ali žičnati.
Kdaj je kompost zrel?
Kompost je poleti lahko zrel že v dveh mesecih, v hladnejših obdobjih pa kompostiranje traja tudi 6 mesecev. Zrel kompst je temne, rjavo-črne barve, grudast in ima sladkast vonj.
