S svojimi šopi rumenih kobulastih cvetov, tenkimi, nitastimi listi temno zelene barve in vonjem po janežu, je komarček lep in dišeč dodatek zeliščni gredici. Okusen pa je tudi kot dodatek številnim jedem.
Vzgoja in nega komarčka
Koromač (Foeniculum vulgare) je po naravi trajnica in bo preživel tudi zimo, navadno pa ga vzgajamo kot enoletnico.
Na prosto ga sejemo konec maja in junija, na sončno mesto, v dobro odcedna tla. Sicer bo rasel v vsakih tleh, bolj nežne in mehke liste, pa bo razvil v bogatejših in humoznih tleh.
Z nekaterimi rastlinami se ne prenaša ravno najbolje, zato ga ne sejemo v bližino koriandra in kopra, saj se lahko medsebojno oprašujejo. Sladki komarček pa doseže višino okrog 40 cm.
Zaradi globoke glavne korenine ga težko izpulimo, zato moramo misliti na redčenje že prej, ko so rastlinice še zelo mlade.
Da bomo imeli na razpolago stalno sveže mlade lističe, lahko sejemo komarčka tudi večkrat zaporedoma, še več listja pa si zagotovimo z odstranjevanjem cvetočih kobulov.
Varietete
Sladki ali florentinski komarček (F. vulgare var dulce) ima močne, zelo odebeljene mesnate listne peclje, imenovane tudi glava. Sejemo ga na sončno mesto in v bogata tla. Če želimo vzgojiti posebno nežne glave, jih z zasipanjem belimo. Pridelek pobiramo oktobra in novembra.
Bronasti komarček (sorta "purpureum") ima temne, bronaste liste, s katerimi ustvarja v vrtu zanimiv kontrast, v kulinariki pa okras različnim jedem.
Kot dodatek jedem
Koromačeve liste uporabljamo v ribjih in mesnih jedeh ter za dodatek različnim omakam, majonezi, maslu in solatnim prelivom. Semena so uporabna kot začimba v juhah in omakah, dobra so tudi v različnih vrstah kruha.
Že omenjeni sladki komarček z odebeljenimi mesnatimi listnimi peclji je primeren za različne solate, rižote, juhe in kot dodatek mesnim jedem.
