Rabarbara raste povsod, najboljša pa so ji rodovitna, dobro odcedna tla z veliko organske mase. Zelo dobro uspeva v osrednji Sloveniji, še posebej če tudi pozna pomlad in poletje nista prevroča.
V naših vrtovih verjetno ni tako pogosta, kot na primer solata, fižol ali jagode, kljub temu pa nam ta trajnica lahko prijetno popestri vsakdanji jedilnik.
Užitna so stebla
Rabarbara razvije okrog pol metra dolga sočna stebla z velikimi krpatimi listi. Listi zaradi prevelike vsebnosti oksalne kisline niso užitni, zato pa nam stebla nudijo obilo možnosti različnih načinov priprave. Iz njih lahko naredimo razne sladice, kompote, marmelade, sokove in omake.
Sajenje
V vrtu namenimo rabarbari veliko prostora, saj rastlina v polni rasti zavzame tudi meter in več površine. Čeprav raste na istem mestu tudi do 15 let, se počasi izrodi in najbolje je, da nasad obnavljamo na 4 do 5 let.
Najbolj je v navadi razmnoževanje z deljenjem korenik najmočnejše rastline v oktobru, sicer pa rabarbaro sejemo in sadimo na prosto aprila in maja. Pri jesenskem razmnoževanju posamezne korenike razsadimo, lahko pa jih tudi razrežemo, tako da na vsakem delu ostane brst. Po sajenju zemljo dobro pretlačimo, razen na delu, kjer je brst, ter zalijemo.
Ker ima rabarbara rada veliko organske mase, tle še pred sajenjem obogatimo s preperelim hlavskim gnojem ali kompostom.
Nega med rastjo
Raste zelo hitro in je spomladi med prvimi rastlinami, ki ozelenijo gredice zelenjavnega vrta. Že zgodaj spomladi jo pognojimo, nato pa jo med letom redno zalivamo in odstranjujemo cvetna stebla. Pomembno je tudi okopavanje, da preprečimo rast plevelov.
Stebla rabarbare nabiramo vse do septembra. Prvo leto po sajenju jih še ne nabiramo, da si mlada rastlina nabere dovolj zaloge hranil za rast v prihodnjem letu.
Zaščita pred mrazom
Zimski mraz rabarbara dobro prenaša, vseeno pa je koristno, da pred zimo gredico obložimo s plastjo komposta. Ta bo namreč zaščitil korenike pred izsuševanjem, ki ga lahko povzročijo zimski vetrovi.
